Zadnji paradižniki, v burji nabrane prve letošnje oljke in novembrske oranžne slaš?ice …
…
Iz tržaške Edinosti 1910
Izpred sodiš?a.
Italijanski branitelj za slovenskega toženca
Josip Kodri?, star 32 let, delavec, doma iz sv. Križa na Vipavskem in bivajo?i v Škednju št. 82, oženjen, z dvema otrokoma, je bil tožen:
a) da je dne 27. 8. t. 1., tukaj, ko sta ga redarja Peter Klobas in Andrej Medved hotela odvesti v zapor, suval proti istima s pestmi in brcami, ne da bi ju bil zadel, in poskušal vgrizniti Petra Klobasa — da se je torej z dejanskim silovitim po?etjem uprl osebam, navedenim v § 68 k. z., ki so izvrševale svojo službo, z namenom prepre?iti to izvrševanje — torej zlo?ina javnega nasilstva po § 81 k. z. in kaznjivega po par. 82 k. z. I. kaz. mere;
b) da je o priliki ad a) opsoval c.kr. redarja Petra Klobasa z besedami, „da bi strela udarila vas in vse straže, kjer je katera”!, da je torej s tem ustno razžalil osebo, navedeno v par. 68., kaz. zak., ki je vršila svojo službo — torej prestopka po par. 312 k. z. in kaznjivega po par. 313 k.z. (I. kaz. mere).
Doslovno tako se je glasila obtožnica, sestavljena na slovenskem jeziku, A v kolikor smo se mi informirali, se je dogodek vršil tako-le :
Pozivnica, ki jo je dobil Kodri?, naj nastopi kazen, je bila sestavljena v italijanskem jeziku. Dne 27. avgusta je Kodri? – nekoliko opit – vprašal redarja Klobasa, da-li pozna italijanski, ?eš: naj mu pove, kaj je v onem spisu. Redar Klobas pa da mu je osorno odgovoril, da ne zna laški in mu velel, naj gre svojo pot. Na to je Kodri?a, ki je vedel, da Klobas govori dobro laški, zgrabila jeza in je izrekel one besede, namre? : „da bi strela…”. Redar Klobas ga je na to aretoval, a Kodri? se mu je uprl. Mahal je z rokama in brcal z nogama okolu sebe in skušal vgrizniti Klobasa. Klobasu je pa prišel na pomo? redar Medved in oba skupaj sta slednji? vkrotila Kodri?a in ga odvedla v zapore. V?eraj je pa moral Kodri? odgovarjati radi gori omenjenega zlo?ina in prestopka. Njega, ki ne zna niti besede italijanski, je branil po odvetniški zbornici uradno dolo?eni branitelj odvetnik dr. Pick, ki ne zna niti besedice slovenski in ki ni pred razpravo nikdar govoril s tožencem. Da, branitelj dr. Pick ni pred razpravo niti videl obtožnice! Na razpravi je toženec v slovenskem jeziku povedal, da se ne spominja ni?esar, ker da se je bil onega dne na vse zgodaj napil žganja. Redarja Klobas in Medved, zaslišana kakor pri?i, pa sta potrdila obtožbo in izklju?ila, da bi bil toženec onega dne tako pijan, da bi ne bil vedel, kaj dela in s kom ima opraviti. Redar Klobas je v italijanskem jeziku povedal celo, da je prišel Kodri? k njemu z nekim papirjem v roki in ga vprašal, da-li zna italijanski, a on, ki pozna toženca za nasilnega ?loveka, da ga je odpodil od sebe, na kar da je Kodri? izrekel one besede („da bi strela…”), vsled katerih ga je on aretoval. Sodiš?e je obsodilo Kodri?a na dva meseca težke je?e, poostrene z jednim postom in osamljenjem vsaki mesec.
(O tem slu?aju pišemo še par pripomb).
———————————————–
V tržaškem dnevniku Edinost iz leta 1910, par dni kasneje:
Nekoliko na adreso redarstva. —
V številki od minole nedelje smo priob?ili poro?ilo o kazenski razpravi proti nekemu Josipu Kodri?u, ki je bil tožen radi javnega nasilstva po § 81. k. z. in žaljenja oseb, nahajajo?ih se v službi, storjenega proti redarjema, ki sta ga hotela aretirati. Jeden redarjev, zaslišan
Še zadnji letošnji paradižniki …
Kljub mo?ni buji prve letošnje oljke …
kakor pri?a, je sam priznal, da je prišel Kodri? k njemu z nekim papirjem v roki in ga vprašal, da-li zna italijanski, a on, redar, ki pozna toženca kakor nasilnega ?loveka, da ga je odpodil, na kar da je Kodri? izrekel žaljenje, radi katerega je bil tožen. Glasom naših informacij pa je bila stvar taka, da je Kodri? vprašal redarja, kaj da vsebuje vro?ena mu italijanska pozivnica ? Redar pa da mu je odgovoril osorno, da ne zna italijanski. To pa da je razsrdilo Kodri?a, da je izrekel ono žaljenje, vsled ?esar da so ga aretirali. Redar je na razpravi oporekal tej napovedbi, priznal pa je vendar, da ga je Kodri? vprašal, da-li zna italijanski, a on da ga je zapodil.To priznanje redarjevo nam je v povod, da smo napisali teh-le par pripomb.Dovoljujemo si izre?i svoje dvome na tem, da bi bil Kodri? zakrivil ono žaljenje osebe, ki je vršila svojo službo, torej prestopek po § 312, ?e bi mu bil redar na vprašanje: „da-li zna italijanski ?” — uljudno odgovoril, da zna —, kakor je to dokazal na razpravi, kjer je govoril italijanski — in mu potem povedal na kratko, kaj je pisano na oni v italijanskem jeziku sestavljeni pozivnici! Dovoljujemo si tudi vprašanje : mislite li da bi se bil Kodri? obrnil na redarja Klobasa, da mu pove, kaj je pisano na oni pozivnici, ko bi bila ista sestavljena na slovenskem jeziku? Vsaki pameten ?lovek bo na obe vprašanji odgovarjal: Ne! — Ne, ?e
- Oranžni novembrski okras in so?na slaš?ica …
Kodri? ne bi bil dobil italijanske, marve? slovensko pozivnico, bi se ne bil obrnil na Klobasa. A ?e bi bil Klobas — ko se je že Kodri? moral obrniti nanj — odgovoril uljudno in Kodri?u pojasnil, za kar ga je prosil, bi Kodri? morda ne bil zakrivil ne prestopka, ne zlo?ina, radi katerih je bil obsojen na dva meseca težke je?e. In vrhu vsega tega je odvetniška zbornica dolo?ila Kodri?u branitelja, ki ni umel toženca in ki niti ni vedel, kako se je razvil ves dogodek. Taki dogodki gotovo ne povišujejo ugleda redarstva pred ljudstvom in tudi ne zaupanja v justico.
& & &
- Oranžni novembrski okras in so?na slaš?ica …
Kodri? ne bi bil dobil italijanske, marve? slovensko pozivnico, bi se ne bil obrnil na Klobasa. A ?e bi bil Klobas — ko se je že Kodri? moral obrniti nanj — odgovoril uljudno in Kodri?u pojasnil, za kar ga je prosil, bi Kodri? morda ne bil zakrivil ne prestopka, ne zlo?ina, radi katerih je bil obsojen na dva meseca težke je?e. In vrhu vsega tega je odvetniška zbornica dolo?ila Kodri?u branitelja, ki ni umel toženca in ki niti ni vedel, kako se je razvil ves dogodek. Taki dogodki gotovo ne povišujejo ugleda redarstva pred ljudstvom in tudi ne zaupanja v justico.
& & &