Petrolejski gorilnik JUWEL (Gustaf Barthel – Dresden)
15. maja 2013 – 29.oktobra 2013
Petrolejski gorilnik blagovne znamke “JUWEL” sem leta 2011/2012 kupil v starinarni pri Sv.Jakobu. Ko sem ga potem doma skušal uporabiti, sem ugotovil, da brez temeljite prenove ne bo delal. Tako je gorilnik kar nekaj ?asa razstavljen ?akal v kleti. Klju?ni detajli, ki jih je bilo treba urediti so bili:
1- zamenjava tesnila med posodo in uparjalnikom,
2 – kolikor se da o?istiti notranjost cevk uparjalnika, ki so bile skoraj zamašene z zoglenelo oblogo,
3 – odviti, o?istiti in spet tesno priviti izpušno šobo,
4 – zamenjati usnjeni bat na pumpici, ker je bil stari bat preperel in neuporaben
5 – izvle?i iz pumpice nepovratni ventil, v njem zamenjati tesnilni ?ep in ventil spet tesno priviti na svoje mesto
6 – namestiti novo tesnilo v dno pokrov?ka, ki zapira ustje za dolivanje goriva v posodo.
Že takrat, kmalu po nakupu, sem izdelal klju?, s katerim lahko na gorilniku odvijemo izpušno šobo in nepovratni ventil. Potem pa je delo zastalo in gorilnik je v kleti ?akal na boljše ?ase.
Pred par dnevi (maja 2013) sem se spet lotil zadeve in v?eraj mi je uspelo, da sem si skuhal ?aj, na dobro delujo?em gorilniku. Voda v emailiranem rde?em lon?ku (približno tri?etrt litra) je zavrela v nekaj minutah, prav tako približno liter vode v stari inox kozi?ki pri prvem poskusu.
Plamen je kar tih in na svetlem prakti?no brezbarven in skoraj neviden, v zamra?enem prostoru pa je videti modrikast, kot pri butanskem gorilniku. Med delovanjem je slišati le piš uhajajo?ega plina. Imel sem vtis, da je plamen kar ob?utljiv na prepih in veter. Gorilnik sem uporabil v hiši, na odprtem bi verjetno bil potreben kak zaš?itni zaslon. V proizvajal?evem reklamnem oglasu ( glej dalje) je sicer navedeno, da je tak gorilnik primeren za rabo v zaprtem prostoru. Dno loncev je bilo po uporabi popolnoma ?isto.
Gorilnik je izdelek podjetja Gustaf Berthel iz Dresdena in je bil verjetno izdelan okoli leta 1930. Na spletu sem našel reklamni oglas za tovrstne gorilnike iz leta 1938. Iz oglasa je razvidna ponudba modela 1K s šume?im plamenom, ki ni ob?utljiv na prepih in je torej primeren za uporabo na prostem, in modela 1P, s tihim plamenom, ki je primeren za uporabo v zaprtih prostorih. Tak je gorilnik, ki ga tu opisujem. Prakti?no enake, novo izdelane gorilnike lahko kupimo tudi danes. Neko švedsko podjetje jih ponuja na e-bay-u ( Petromax Prabhat Petroleumkocher No.2 (Geräuschbrenner) ), pred kratkim (sept.2013) pa sem takega videl na prodaj v izložbi trgovine z lovsko opremo v Gorici.
Opis gorilnika.
Gorilnik je sestavljen iz medeninaste valjaste posode z izbo?enim dnom in stropom. Na valjasti bok posode je privarjeno železno trinožno stojalo.
Vrh stojala je lo?ljivo pritrjen okvir, na katerega polagamo lonec ali drugo kuhalno posodo.. Iz boka medeninaste posode gorilnika štrli pumpica, s katero ustvarimo v posodi povišan zra?ni tlak, ki potiska petrolej v uparjalnik. Petrolej vlijemo v posodo skozi zgornje ustje, ki ga zapira privit pokrov?ek s tesnilom. Na bok ustja je pritrjen majhen ventil za izpuš?anje stisnjenega zraka iz posode. Iz sredine izbo?enega stropa posode se dviga 4cm dolga cevka, na katero je privit uparjalnik. Tik pod uparjalnikom je na to cevko pritrjen kolobarjast žleb, v katerega nalijemo gorivo (alkohol), za za?etno segrevanje uparjalnika. Ta ima nekoliko zapleteno obliko, ki bi jo tako poskusil opisati. Takoj nad kolobarjastim žlebom se cevka razdeli v dva kraka v obiliki ?rke U, ki sta zgoraj privarjena na spodnjo stran vodoravno postavljenega kolobarja (torusa). Na spodnjo stran istega kolobarja je pravokotno na prvega privarjen še en lok v obliki ?rke U, ki pa je toliko krajši od prvega, da se ga v svojem najnižjem delu ne dotika. V sedlu tega manjšega loka je v cevko privita izpušna šoba. Iz te izhaja v plin uparjeni petrolej. V kratkem kamin?ku, ki je nad izpušno šobo speljan skozi torus, se plin meša z zrakom. Kamin?ek se zgoraj odpira v prostor, ki ga omejujeta dva kovinska klobu?ka. Notranji kolobarjasti klobu?ek ima obliko zgoraj preluknjanega dežnika. Zunanji klobu?ek, ki je bolj valjaste oblike pa je zgoraj zaprt, na obodu pa luknji?ast. Mešanica zraka in uplinjenega petroleja uhaja na prosto skozi te luknjice zunanjega klobu?ka in izgoreva na njegovem zunanjem površju. Grelni plamen je sestavljen iz toliko plamenskih jezi?kov, kolikor je v steni zunanjega klobu?ka luknjic (252). Vsak jezi?ek je v bistvu miniaturni bunsenov plamen. Bakreni pladenj?ek, ki obdaja torus in je obenem podlaga luknji?astemu klobu?ku ogreva torus uparjalnika in daje celotnemu plamenu primerno pahlja?asto obliko. Pri pravilno delujo?em gorilniku je plamen na svetlobi komaj viden, v mraku pa svetlo sinje barve in ne puš?a na posodi nobenih saj.
Že omenjeni reklamni oglas proizvajalca, podjetja Gustaf Barthel, navaja, da pol litra petroleja omogo?a 9,5 do 14,5 ur delovanja gorilnika (tega nisem preveril in kar težko verjamem) . 
Pojasnilo k sliki :
Opis uparjalnika in gorilnika:
A – Vija?na matica s katero privijemo uparjalnik na posodo z gorivom
B – S sinjo barvo je ozna?en teko?i petrolej
C- Leva veja U oblikovane cevke, po kateri se petrolej dvigne do torusa
? – Torus, v katerem petrolej zavre in se uplini, roza barva ponazarja tisti del uparjalnika, ki ga zaseda uplinjeni petrolej
D – Cevka po kateri pride plin do izpušne šobe
E – Izpušna šoba
F – Luknjica skozi katero uhaja petrolejski plin
G – Kamin?ek, v katerem se petrolejski plin meša z zrakom. H – Bakreni kolobar, ki segreva torus in usmerja plamen. I – Kolobarjast klobu?ek z obliko preluknjanega dežnika J – Jekleni luknji?asti klobu?ek, iz katerega izhaja plamen K - Zelena barva ozna?uje prostor, ki je zapolnjen z mešanico zraka in petrolejskega plina
L – Plamen
- Petrolejski gorilnik JUWEL
Skica gorilnika in njegovih glavnih sestavnih delov. (Pojasnila in navodila za uporabo so v prvem delu.)
