Gorilnik Juwel (prvi del)

                         Petrolejski gorilnik JUWEL (Gustaf Barthel – Dresden)

15. maja 2013 – 29.oktobra 2013

Petrolejski gorilnik blagovne znamke “JUWEL” sem leta 2011/2012 kupil v starinarni pri Sv.Jakobu. Ko sem ga potem doma skušal uporabiti, sem ugotovil, da brez temeljite prenove ne bo delal. Tako je gorilnik kar nekaj ?asa razstavljen ?akal v kleti. Klju?ni detajli, ki jih je bilo treba urediti so bili: 
1- zamenjava tesnila med posodo in uparjalnikom,
2 – kolikor se da o?istiti notranjost cevk uparjalnika, ki so bile skoraj zamašene z zoglenelo oblogo,
3 – odviti, o?istiti in spet tesno priviti izpušno šobo,
4 – zamenjati usnjeni bat na pumpici, ker je bil stari bat preperel in neuporaben
5 – izvle?i iz pumpice nepovratni ventil, v njem zamenjati tesnilni ?ep in ventil spet tesno priviti na svoje mesto
6 – namestiti novo tesnilo v dno pokrov?ka, ki zapira ustje za dolivanje goriva v posodo.
    
     Že takrat, kmalu po nakupu, sem izdelal klju?, s katerim lahko na gorilniku odvijemo izpušno šobo in nepovratni ventil. Potem pa je delo zastalo in gorilnik je v kleti ?akal na boljše ?ase.
     Pred par  dnevi (maja 2013) sem se spet lotil zadeve in v?eraj mi je uspelo, da sem si skuhal ?aj, na dobro delujo?em gorilniku. Voda v emailiranem rde?em lon?ku (približno tri?etrt litra) je zavrela v nekaj minutah, prav tako približno liter vode v stari inox kozi?ki pri prvem poskusu.
     Plamen je kar tih in na svetlem prakti?no brezbarven in skoraj neviden, v zamra?enem prostoru pa je videti modrikast, kot pri butanskem gorilniku. Med delovanjem je slišati le piš uhajajo?ega plina. Imel sem vtis, da je plamen kar ob?utljiv na prepih in veter. Gorilnik sem uporabil v hiši, na odprtem bi verjetno bil potreben kak zaš?itni zaslon. V proizvajal?evem reklamnem oglasu ( glej dalje) je sicer navedeno, da je tak gorilnik primeren za rabo v zaprtem prostoru. Dno loncev je bilo po uporabi popolnoma ?isto.
     Gorilnik je izdelek podjetja Gustaf  Berthel iz Dresdena in je bil verjetno izdelan okoli leta 1930. Na spletu sem našel reklamni oglas za tovrstne gorilnike iz leta 1938. Iz oglasa je razvidna ponudba modela 1K s šume?im plamenom, ki ni ob?utljiv na prepih in je torej primeren za uporabo na prostem, in modela 1P, s tihim plamenom, ki je primeren za uporabo v zaprtih prostorih. Tak je gorilnik, ki ga tu opisujem. Prakti?no enake, novo izdelane gorilnike lahko kupimo tudi danes. Neko švedsko podjetje jih ponuja na e-bay-u ( Petromax Prabhat Petroleumkocher No.2 (Geräuschbrenner) ), pred kratkim (sept.2013) pa sem takega videl na prodaj v izložbi trgovine z lovsko opremo v Gorici.

Opis gorilnika.

     Gorilnik je sestavljen iz medeninaste valjaste posode z izbo?enim dnom in stropom. Na valjasti bok posode  je privarjeno železno trinožno stojalo.
     Vrh stojala je lo?ljivo pritrjen okvir, na katerega polagamo lonec ali drugo kuhalno posodo.. Iz boka medeninaste posode gorilnika štrli pumpica, s katero ustvarimo v posodi povišan zra?ni tlak, ki potiska petrolej v uparjalnik. Petrolej vlijemo v posodo skozi zgornje ustje, ki ga zapira privit pokrov?ek s tesnilom. Na bok ustja je pritrjen majhen ventil za izpuš?anje stisnjenega zraka iz posode. Iz sredine izbo?enega stropa posode se dviga 4cm dolga cevka, na katero je privit uparjalnik. Tik pod uparjalnikom je na to cevko pritrjen kolobarjast žleb, v katerega nalijemo gorivo (alkohol), za za?etno segrevanje uparjalnika. Ta ima nekoliko zapleteno obliko, ki bi jo tako poskusil opisati. Takoj nad kolobarjastim žlebom se cevka razdeli v dva kraka v obiliki ?rke U, ki sta zgoraj privarjena na spodnjo stran vodoravno postavljenega kolobarja (torusa).  Na spodnjo stran istega kolobarja je pravokotno na prvega privarjen še en lok v obliki ?rke U, ki pa je toliko krajši od prvega, da se ga v svojem najnižjem delu ne dotika.  V sedlu tega manjšega loka je v cevko privita izpušna šoba. Iz te izhaja v plin uparjeni petrolej.  V kratkem kamin?ku, ki je nad izpušno šobo speljan skozi torus, se plin meša z zrakom. Kamin?ek se zgoraj odpira  v prostor, ki ga omejujeta dva kovinska klobu?ka. Notranji kolobarjasti klobu?ek ima obliko zgoraj preluknjanega dežnika. Zunanji klobu?ek, ki je bolj valjaste oblike pa je zgoraj zaprt, na obodu pa luknji?ast.  Mešanica zraka in uplinjenega petroleja uhaja na prosto skozi te luknjice zunanjega klobu?ka in izgoreva na njegovem zunanjem površju. Grelni plamen je sestavljen iz toliko plamenskih jezi?kov, kolikor je v steni zunanjega klobu?ka  luknjic (252). Vsak jezi?ek je v bistvu miniaturni bunsenov plamen. Bakreni pladenj?ek, ki obdaja torus in je obenem podlaga luknji?astemu klobu?ku ogreva torus uparjalnika in daje celotnemu plamenu primerno pahlja?asto obliko. Pri pravilno delujo?em gorilniku je plamen na svetlobi komaj viden, v mraku pa svetlo sinje barve in ne puš?a na posodi nobenih saj.
Že omenjeni reklamni oglas proizvajalca, podjetja Gustaf Barthel, navaja, da pol litra petroleja omogo?a 9,5 do 14,5 ur delovanja gorilnika (tega nisem preveril in kar težko verjamem) .

Pojasnilo k sliki :
Opis uparjalnika in gorilnika:

A – Vija?na matica s katero privijemo uparjalnik na posodo z gorivom
B – S sinjo barvo je ozna?en teko?i petrolej
C- Leva veja  U oblikovane cevke, po kateri se petrolej dvigne do torusa
? – Torus, v katerem petrolej zavre in se uplini, roza barva ponazarja tisti del uparjalnika, ki ga zaseda uplinjeni petrolej
D – Cevka po kateri pride plin do izpušne šobe
E – Izpušna šoba
F – Luknjica skozi katero uhaja petrolejski plin
G – Kamin?ek, v katerem se petrolejski plin meša z zrakom.             H – Bakreni kolobar, ki segreva torus in usmerja plamen.                I – Kolobarjast  klobu?ek z obliko preluknjanega dežnika              J – Jekleni luknji?asti klobu?ek, iz katerega izhaja plamen         K -   Zelena barva ozna?uje prostor, ki je zapolnjen z mešanico zraka in petrolejskega plina
L – Plamen

Petrolejski gorilnik JUWEL
Petrolejski gorilnik JUWEL

Skica gorilnika in njegovih glavnih sestavnih delov.   (Pojasnila in navodila za uporabo so v prvem delu.)

Pubblicato in Senza categoria | Lascia un commento

oktober 2013

gospodinja

GOSPODINJA (Olympus OM2n + Photoshop)

sosed Martin

sosed Martin na obisku (Canon A640)

Gospodinja kosmatina ni ravno najbolj gostoljubna,
sosed Martin, sit in dobro razpoložen, pa se za to ni? kaj preve? ne vznemirja.

Pubblicato in Senza categoria | Lascia un commento

Gorilnik JUWEL (drugi del)

 

 

 Delovanje starega (tihega) petrolejskega gorilnika JUWEL.
                    Navodila za uporabo.

     Najprej odvijemo pokrov?ek C in preverimo, da je v njegovem dnu ustrezno tesnilo. Skozi ustje B nalijemo v gorilnik primerno koli?ino petroleja (+/ – 0,5 l)  (maksimalna kapaciteta posode je približno 1 liter) nato pokrov?ek C spet privijemo in dovolj stisnemo (brez pretiravanja, toliko, da iz posode ne bo uhajal zrak, ki ga bomo vanjo potiskali s pumpico ). Preverimo, da je ventil D privit in torej zaprt. ?e je ventil D odprt zrak uhaja iz posode skozi luknjico E in v tem primeru s pumpico ne utegnemo ustvariti v posodi primernega tlaka. Ventil D bomo odprli, ko bomo želeli ugasniti že prižgani gorilnik. V kolobarjasti žleb G nalijemo alkohol. Plamen tega alkohola bo kmalu segrel cevi in druge dele uparjalnika ( J, K, L, M, P).  Alkohol uprabimo zato, ker nima sajastega plamena in bo uparjalnik ostal ?ist. Namesto alkohola bi lahko uporabili sam petrolej ali bencin. Plamen pa bi v tem primeru ustvarjal saje in z njimi zamazal uparjevalnik.   

petrolejski gorilnik "Juwel"

Petrolejski gorilnik JUWEL - Gustaf Barthel - Dresden 1930?

     Preden karkoli prižgemo, vse posode z gorivom odstranimo in spravimo na varno. Nato alkohol, ki smo ga nalili v kolobarjasti žleb prižgemo in dokler le ta gori se gorilnika ne dotikamo. Tako se izognemo temu, da bi se gore?i alkohol polival in po?akamo, da skoraj dogori. Polivanju in pljuskanju alkohola v žlebu se lahko vsaj delno izognemo ?e v žleb namestimo svitek stisnjene vate, ki bo vpila alkohol. Ko alkohol dogori vato s pinceto odstranimo.   Pri tem moramo biti kar previdni, ker je plamen alkohola na svetlobi skoraj neviden.
Ko menimo, da je uparjalnik dovolj segret, nekajkrat potisnemo s pumpico zrak v posodo.
Povišani tlak zraka v posodi A bo potisnil petrolej po cevki F v segreti uparjalnik. Tu bo petrolej zavrel in ustvaril petrolejski plin, ki bo v cevkah uparjalnika napolnil prostor nad gladino še teko?ega petroleja in izhodno šobo M. Curek petrolejskega plina bo skozi to šobo uhajal na prosto skozi kamin?ek N, se tu pomešal z zrakom in zapolnil prostor med kolobarjastim klobu?kom O in gorilniškim sitom Q in skozi luknjice le tega uhajal na prosto. ?e je plamen alkohola še živ, gorilnika ne bo treba posebej prižigati, ker se bo petrolejski plin od tega prižgal,  ?e pa  je plamen alkohola ravnokar  ugasnil, moramo uhajajo?i plin posebej prižgati tako, da luknji?astemu klobu?ku gorilnika približamo plamen vžigalice ali vžigalnika.  Mešanica petrolejskega plina in zraka bo pri uhajanju skozi luknjice sita gorela z modrikastim plamenom. Jekleni luknji?asti klobu?ek se bo v kratkem lahko segrel do temno rde?ega žara. Plamen bo obenem segreval  kolobarjasti pladenj P (usmerjevalec plamena) in posredno torus in ostale cevke uparjalnika. Luknji?asti pladenj P omogo?a še dodatno mešanje plina z zrakom in torej njegovo popolno izgorevanje in obenem daje celotnemu plamenu primerno pahlja?asto obliko.
     V delujo?em gorilniku se ustvari ravnotežje med pove?anim tlakom zraka, ki potiska teko?i petrolej iz  medeninaste posode v uparjalnik  in tlakom petrolejskega plina, ki zapolni  cevke uparjalnika nad gladino zavrelega petroleja in  uhaja skozi šobo v ostale zunanje dele gorilnika. ?e bi želeli mo?nejši, ve?ji plamen, lahko parkrat potisnemo s pumpico zrak v posodo in opazujemo spremembo plamena, ?e pa bi želeli plamen zmanjšati, za hip odpremo ventil D in prav tako opazujemo spremembo plamena. ?e želimo gorilnik ugasniti, odpremo ventil D in izpustimo iz posode ves zrak – plamen se bo takoj zmanjšal in kmalu ugasnil ker petrolej ne bo ve? dotekal v vro?i del uparjalnika. Tlak preostalega plina v uparjalniku se bo izena?il z zunanjim tlakom in plin ne bo ve? uhajal iz izpušne šobe.
Ravnokar ugasli gorilnik s še vro?im uparjalnikom lahko takoj spet prižgemo ?e potisnemo zrak s pumpico v posodo in gorilniku približamo plamen. V primeru, da se je uparjalnik že ohladil, pa moramo ponoviti postopek za?etnega ogrevanja, ker bi s potiskanjem zraka v posodo dosegli le to, da bi za?el iz izpušne šobe uhajati teko?i petrolej. ?e se kaj takega zgodi je najbolje, da spet odpremo ventil D in tako prekinemo iztekanje petroleja, kar ga je izteklo pa posušimo in obrišemo s krpo. Za ponoven vžig ponovimo za?etni postopek ogrevanja uparjalnika z alkoholom. Pametno je, da prižganega gorilnika ne puš?amo brez nadzora.  

Vzdrževanje gorilnika
     Uparjalnik je privit na posodo z vija?nim navojem H2. Privijemo in odvijemo ga lahko z 19mm klju?em za šesterokotno matico H. Med posodo in uparjalnik mora biti vstavljen negorljiv tesnilni kolobar?ek H1. ?e ta spoj ni tesen, gorilnik ne bo pravilno deloval.
     Drug bistven sestavni del gorilnika je nepovratni ventil Z, ki je privit v dnu valja R pumpice. Ta ventil omogo?a, da lahko z batom pumpice V potisnemo zrak v posodo s petrolejem, ne da bi zrak ali petrolej uhajala nazaj. Ta ventil lahko odvijemo ali spet privijemo na svoje mesto z ustreznim klju?em. Seveda moramo pred tem odviti vodilni pokrov?ek pumpice S in izvle?i bat V iz valja R. Bat V je iz usnja in je z vija?no matico V1 pritrjen na vodilno gred  pumpice T. ?e gorilnik dalj ?asa ni bil uporabljen, usnjeni bat V natremo in namažemo z vazelinom. ?e je poškodovan in ne tesni, ga moramo zamenjati.
     ?e smo odvili in izvlekli nepovratni ventil Z, ki ima obliko kratke cevke,  ga lahko razstavimo tako, da odvijemo vijak z luknjico Z1, ki zapira ventil na tisti strani, ki gleda v notranjost posode. V cevki ventila je vzmet Z3, na zunanji konec vzmeti je pritrjena majhna skledica Z4 in vanjo vstavljeno majhen valjast tesnilni ?ep Z5. Po potrebi tudi slednjega zamenjamo. Lahko je iz usnja ali gume.
    Prejšnji usnjen je bil preprel in neuporaben. Ker nisem imel primernega usnja sem ga zamenjal z gumjastim valj?kom, ki sem ga naredil z luknja?em iz 4mm debele gumjaste ploš?e. Trenutno se je obnesel, ne vem pa, kako bo na daljši ?as reagiral na stik s petrolejem.

Deli gorilnika, ki jih je treba po potrebi zamenjati, ?e ne tesnijo:
Tesnilni kolobar?ek H1
Tesnilo C1 v pokrov?ku C
Usnjeni bat V
Tesnilni ?ep Z5 v nepovratnem ventilu Z

Deli, ki jih je primerno ob?asno o?istiti:
 - Luknjica v izpušni šobi M. Luknjico M1 lahko s primerno ži?ko o?istimo »in situ« ali pa šobo M z ustreznim klju?em odvijemo, o?istimo luknjico, navoj M2 ovijemo s teflonskim trakom in šobo spet privijemo na svoje mesto.
- Žleb G
- Cevke uparjalnika  J, K, L
- Pladenj P
- Dimni?ek N
- Notranji kolobarjasti klobu?ek O
- Zunanji luknji?asti klobu?ek Q
- Nosilni venec  Y
- Stojalo W
 
Napisi na gorilniku:
Na zgornji strani medeninaste posode gorilnika je vgravirana blagovna znamka   (v ovalu dva prekrižana me?a in ob straneh ?rki G in B) , poleg te pa je še ve? drugih napisov:
Velik napis JUVEL
poleg tega z manjšimi ?rkami:
Nur fur Petroleum
para petroleo
for parafin (kerosene)

S še manjšimi ?rkami in v dveh stolpcih desno in levo od ustja za vlivanje goriva so vgravirani napisi v  razli?nih jezikih:
NUR ECHT MIT DEM NAMEN »JUWEL« UND SCHUTZMARKE
INSIST ON SEEING NAME »JUWEL« AND THIS TRADE MARK
VERITABLE AVEO LE NOM »JUWEL« ET LA MARQUE DEPOSEE
LEGITIMOS CON EL NOMBRE »JUWEL« Y LA MARCA DE FABRICA
LEGITIMOS SO COM O NOME«JUWEL« E A MARCA DE FABRICA
JALNIZ »JUWEL« ISMI VE.FABRIKANIN MARKASI OLORSA KABUL EDINIZ
težko berljiv napis v cirilici:
????…??…?????…???? ? ?????? «?????» ?  ??????
pod tem pa še trije napisi v meni neznanih orientalskih ?rkopisih

Risba gorilnika z oznakami, ki ustrezajo opisu in navodilom za uporabo je objavljena tudi v prvem delu.

 

Pubblicato in Senza categoria | Lascia un commento

O travi in drugem

    O travi danes le to, da je ponekod, kjer je nisem še pokosil, že tako visoka, da bingljajo klaski vrh stebel nad mojo glavo, kar pomeni da dosegajo preko 185 cm višine.

     Druga zadeva, ki sem ji posvetil nekaj ?asa je star petrolejski gorilnik, ki sem ga usposobil, da je v primeru potrebe lahko uporaben.

Star petrolejski gorilnik z vgraviranim napisom  “JUWEL” sem leta 2011/2012 kupil v starinarni pri Sv.Jakobu v Trstu. Ko sem si ga kasneje doma pazljivo ogledal in skušal uporabiti, sem ugotovil, da brez temeljite prenove ne bo delal. Druge stvari in obveznosti so terjale prednost in gorilnik je potem kar nekaj ?asa razstavljen ?akal v kleti.  Tako se tudi tu zgodba o gorilniku danes za?asno prekine.   Nadaljevanje sledi v kratkem.
23.maja 2013

Pubblicato in Senza categoria | Lascia un commento

Rumex sp.

… kjer se  je še lani bohotila meter in pol visoka robida je letos do konca aprila zraslo dva metra visoko š?avje …

š?avje konec aprila 2013

… kjer ni zmogel stari “kaaz” so posegle finske škarje …

... kaaz in škarje ... pokošeno oz. postriženo ...

  

Pubblicato in Senza categoria | Lascia un commento

Š?avje vs. Robida

Kjer je lani in predlanskim kraljevala meter do meter in pol visoka robida se je letos razpaslo in podivjalo dva metra visoko š?avje (Rumex sp.). Kaaz V510D Mitsubishi T240 z nylon nitjo in trizobim rezilom je moral popiti kak liter bencina, da je s tem opravil. Kako bo stvar zgledala ?ez mesec ali dva pa je še uganka. Slikal sem, za izbiro in objavo slik pa danes ni energije.  Drugi?!  Sicer pa velja povedat, da je trava letos v drugi polovici aprila tako pognala, da sega povsod že nad kolena, ponekod pa kar do pasu. Prava afriška savana v Bregu.

Pubblicato in Senza categoria | Lascia un commento

wm 616 izziva zimo

pe? v obnovi - 1

warm morning 616 (1950)

… pred nekaj dnevi sem pripeljal v hišo staro pe? … iz petdesetih let … warm morning 616 …
mislim, da sem le par let starejši … originale je izdelovala tovarna Locke Stove Company iz Kansas City-ja v ZDA. Po ameriški licenci je nekaj modelov  teh pe?i (212, 414, 616) v Italiji  v obdobju 1950 – 1968 proizvajalo podjetje  F.O.S. (Fonderie ed Officine di Saronno s.p.a.) .  Obe tovarni sta že pred  nekaj desetletji prenehali z delovanjem. Na ameriškem tržiš?u se tu pa tam še dobijo posamezni rezervni deli. V Italiji pa se kaka stara warm morning  ob?asno pojavi na prodaj na  ebay-u. Problem je, da je pe? kar težka in prodajalec ve?inoma ne nudi prevoza.  Nakup pride tako v poštev le, ?e je prodajalec kje v dosegljivi bližini in lahko kupec sam poskrbi za prevoz. Ponudila se mi je taka priložnost in pe? je sedaj že v hiši.

pe? v obnovi - 3

wm 616 v obnovi - 3

  Tovrstne pe?i so tako izdelane, da so primerne  za kurjenje tako lesa kot premoga.
   Stari pe?i warm morning 616, ki sem jo tako slu?ajno dobil za majhen denar, sicer manjka originalni priklju?ek za dimnik, in bom moral v ta namen kaj prilagoditi . O?itno je, da je bila pe? kar precej rabljena.  Notranja refraktarna obloga je bila že kdaj delno restavrirana, vendar je celota kar dobro ohranjena in mislim, da bo pe?, o?iš?ena in obnovljena, lahko še dobro služila svojemu namenu.

pe? v obnovi - 2

wm 616 v obnovi - 2

pe? v obnovi - 4

wm 616 v obnovi

Pubblicato in Senza categoria | Contrassegnato | Lascia un commento

konec zime …

zima, zima bela, ... al ni pomlad se že za?ela ...

Trst, pod Katinaro 25.mar.2013

… zima zima bela, datum pravi, da si zdaj brez dela, vse pa kaže, da se še nisi izpela  …

Pubblicato in Senza categoria | Lascia un commento

Devin in Lepa Vida

Spoštovana g.a Vida!
Res ne razumem zakaj še vedno vedno vztrajate s tem pranjem plenic pri morski obali. Ali niste še videla živobarvno žare?ega napisa Coop Gran Duino? Tam dobite po kolikor toliko ugodni ceni široko izbiro vsakovrstnih plenic za enkratno rabo. Pa še morja ne boste onesnaževali s pepelom in drugo nesnago. ?e pa že vztrajate pri svojem se vsaj preselite v Žusterno, Bernardin ali Štrunjan. Tam vas morda nih?e ne bo preganjal in imel zanorca.

Pubblicato in Senza categoria | 1 commento

Marina d’Italia

   Sredi deževnega mar?nega dopoldneva se v sredo pripeljem po opravkih z avtom v Milje. Parkiram proti pla?ilu na urejenem parkiriš?u pred vhodom v mestece. Rahlo rosi. Z odprtim dežnikom stopam po ozki a prijetni in kljub dežju živahni uli?ici do urada, kjer v nekaj minutah opravim in uredim zadevo, ki me je pripeljala v Milje. Ko se vrnem k avtu polurne parkirnine še nisem  izkoristil. Nikamor se mi ne mudi in izrabim priložnost, da stopim do nabrežja, ki so ga ob parkiriš?u kar  li?no uredili. ( http://www.hribi.net/spletna_kamera/milje___muggia/1639)
Na drugi strani zaliva je Trst zavit v dež  in železarno pod Škednjem je komaj slutiti v sivih meglah, ki se vle?ejo ob obali, Le velik tanker, ki ga prazniijo ob privezu naftovoda  ?udno izstopa in razkazuje zarjaveli trup, ki se s pre?rpavanjem tovora po?asi dviga iz vode. Na bližnjem betonskem pomol?ku postopa nekaj galebov. Deževnica s cmokanjem in klokotanjem odteka po kamnitem tlaku v odto?ne jaške v katerih je slutiti mehko valovanje morske gladine.  Urejeni del nabrežja je stisnjen med odtok potoka, ki priteka iz miljskega zaledja in se tu izliva v morje in stare hiše, ki obdajajo miljski porti?.  Lepo tlakovano in do vode prosto dostopno nabrežje je toliko dolgo kot avtomobilsko parkiriš?e ob njem, kakih slabih petdeset metrov. Ko se nagledam v deževno sivino ovitega zaliva in se vrnem k avtu, mi pogled obvisi na kovinski ploš?i z napisom, ki me pou?i o tem  kakšno ime sta na?rtovalec in/ali naro?nik na?rta izbrala za  izvedeni arhitektonski poseg v skrajnem severovzhodnem robu Adrije. Je torej res, da vsak kamen in vsaka voda tu pripovedujeta nekaj, kar  ni v sozvo?ju s tem,  kar sta v prejšnjem stoletju politika in diplomacija  zakuhali tukaj žive?im ljudem?  Je zato, skoraj sto let po koncu prve svetovne vojne še vedno potrebno vsak zid, vsako stopnico, pomol?ek ali hišni vogal razkužiti s takimi simboli? Skozi izrojeno ravnico spodnje Osapske doline se odpeljem proti domu in se spotoma ustavim še v Žavljah. V tamkajšnji trgovini kme?kih strojev povprašam, ?e imajo nadomestilo za vijak, ki se mi je pred nekaj dnevi odvil iz motorne žage in se izgubil v travi. Mladeni? za prodajnim pultom je nekaj ?asa brskal po skatlah na policah v ozadju trgovine in mi potem potem prijazno sporo?il da “žal ne”. Kaj ?em? Potešen z odgovorom, ki ga vse pogosteje dobim, ko kaj iš?em v tržaških trgovinah, stopim spet na cesto. Primeren vijak sem potem našel doma v kleti v zaboju stare šare.

Pubblicato in Senza categoria | Lascia un commento